Objave

17. Ljubo doma, kdor ga ima

Slika
Pa sem doma. Vem, da fajn stvari po navadi hitro minejo, a kam so zdrveli ti meseci, se mi res ne sanja. Kar ne morem verjeti, da že doma srkam Barcaffe kavo in Brinjevo goro opazujem skozi okno. Malce je trajalo, da sem se lotila tega zadnjega zapisa, a v času Gruzije si nisem sproti ničesar zapisovala in vsak dan odlašala s pisarjenjem. A imam za to popolnoma upravičen razlog - po dobrih 4 mesecih se je moje potovanje namreč spremenilo iz ''solo'' v ''dvoje''.  Kazakhstan sem z dvema letoma zapustila 9. septembra. Iz Almaty-ja sem letela v Aktau (Kazakhstan) in iz tam v Tbilisi, glavno mesto Gruzije. Prestop v Aktau-u je bil precej zanimiv. Že na začetku smo imeli nekaj malega zamude, moj vmesni čas med obema letoma pa je bil precej majhen. Na prvem letu sem preračunavala, koliko časa imam do naslednjega leta in nikakor se mi ni zdelo možno, da ga ujamem. Po kakšni uri skrbenja sem si le zrajtala, da so v Aktau-u eno uro naprej, kot v Almatyju, na kate...

16. Dežela divjih jabolk

Slika
Kar nekaj časa je trajalo, a končno objavljam nov zapis. Nevem zakaj, a v Kazakhstanu mi Blogspot spletna stran nikakor ni delovala. Verjetno pač ta stran v tej državi ne deluje - tako kot kdaj kje ne delujejo določene aplikacije (ker so blokirane). Upala sem, da je tako in da ni slučajno razlog v tem, da je sam Blogspot prenehal delovati. Trenutno se že nahajam v Gruziji, spletna stran deluje, "dolgujem" pa vam še dogodivščine iz Kazakhstana. :) ------------------------------------------------ O Uzbekistanu sem v prejšnjem zapisu napisala veliko lepega. V resnici pa sem spustila dejstvo o mojem počutju v celotnem času v tej državi, ki se me je vsak dan bolj lotevalo. Po zadnjem trekingu v Kirgiziji je vrnitev nazaj v mesta povsem prijala. A ne za toliko časa ... V Uzbekistanu sem se namreč zadrževala samo v mestih - Andijan, Samarkand in Tashkent. Po dobrem tednu sem imela tega že poln kufer. Ne me razumeti narobe - vesela sem, da sem obiskala vsa ta mesta, videla čudovito ...